Podvodni lov v plitvem morju, s tehniko zalezovanja ribe, nekateri ga poznajo tudi pod kratkim imenom “šunja”, je priljubljena oblika lova, ki lahko daje izvrstne rezultate.
Zahteva potrpežljivost in vztrajnost lovca, saj mora biti njegova pozornost usmerjena na dokaj široko območje vidnega polja.
Ribe se namreč lahko pojavijo iz vseh smeri; iz globine, po površini, iz smeri odprtega morja, po površju za krajem, lahko so skrite za kamni ali robovi, lahko so v luknjah. Pogoj za srečevanje lovca z ribami, pri tej obliki lova, je njegovo tiho in umirjeno gibanje ob hkratnem pozornem opazovanju dogajanja v okolici.
Kljub temu bo marsikatera riba preplašeno odplavala proč, kar naj ne bo moteče. Odločitev lovca je, ali bodo njegov cilj vse vrste rib, ki so dovolj velike, ali pa si bo za cilj izbral točno določeno vrsto ribe. Ta oblika lova omogoča boljše spremljanje posamezne vrste rib, če poznamo značilnosti njenega vedenja.
Tehnika plazenja oziroma zalezovanje v plitvem
Lovec je za to zvrst lova dodatno obtežen do te mere, da še lahko plava po površju brez napora. Obtežitev naj bo takšna, da nudi negativno plovnost lovca ob mirovanju. To je nujno potrebno, ker so ribe ob obali previdnejše in bolj plašne, kot na globini.
Tehnika zalezovanja torej pomeni, da je naše gibanje odvisno večinoma od vlečenja po kamnih s prosto roko. Plavutke se v tem primeru uporabljajo le za krmarjenje. Z občasnimi postanki, za katere izberemo primerno kritje, opazujemo dogajanje v vidnem polju.
Pri tem gibanju je pomembna lega puške, ki naj bo vedno obrnjena od smeri našega gibanja za nekako 10 do 30 stopinj proti odprtemu morju. Ob nenadnem srečanju z ribo, se ta vedno obrne v smer odprtega morja – torej proti puški.
Pogoste napake pri tehniki zalezovanja so naslednje:
– ko se nam riba približa, sunkovito zajamemo sapo – to ribo splaši
– ob bližanju ribe, glava lovca ostane na površini – to ribo splaši
– smo preveč obteženi – “ra ta ta” bo zato značilen zvok plavuti ob stiku s kamni na dnu – to ribo splaši
– opiranje na kolena povzroča zatikanje obleke ob podlago, tudi to ribo splaši
Pravilna tehnika zalezovanja ribe poteka na dva načina:
1. Na površini – s prosto roko ohranjamo kontakt s podlago, ostalo telo naj lebdi. Ko se riba pojavi, zajem sape ni potreben, tiho in počasi se potopimo proti dnu. Pri tem dihalka ne sme povzročati zračnih mehurčkov.
2. Po dnu – s prosto roko ohranjamo kontakt s podlago, ostalo telo naj lebdi. Apneje so dolge do 30 sekund, kar omogoča kratke postanke na površini ( 2 do 3 vdihe), Pri tej tehniki lova je lovec veliko večino časa pod vodo. Plavanje na površju poteka le na tistih delih obale, kjer se ribe ne pričakuje.
Tiho in premišljeno gibanje lovca pomeni, da se bo po odprtem terenu, kjer ni kritja, gibal malo hitreje, pa še vedno tiho. Priporočam umiritev in previdno gibanje pred večjimi nepravilnostmi morskega dna ali obale. Območje, ki nudi kritje nam, mogoče že predstavlja kritje ribi, ki jo zalezujemo.
Z več letnimi izkušnjami, si bo lovec pridobil občutek za to, v kakšnih predelih obale se skriva posamezna vrsta ribe. Zato bo prihajalo do situacij, ko riba ni več presenečenje za lovca, temveč je dobro postavljen lovec presenečenje za ribo!
Takšen lov postane zelo uspešen s kombinirano uporabo tehnike zalezovanja ribe z gibanjem po dnu, v apnejah dolžine do 30 sekund, vendar le 1 do 3 m pod gladino.
Kako je lovec opremljen z dodatnimi utežmi?
Poleg osnovnega pasu z utežmi na bokih, so v uporabi še uteži za gležnje, katerih teža je nekje do 0,5 kg za vsako nogo. Pomembna oprema pa je poseben nahrbtnik z utežmi, ki je nameščen visoko na plečih.
Vrsto in količino obtežitve si prilagodi vsak lovec za sebe, saj s tem doseže dva cilja:
– pravilna razporeditev obtežitev nam olajša horizontalno gibanje pod vodo (lebdenje)
– takšna porazdelitev obtežitve nam razbremeni predel križa, saj ob dolgotrajnem lovu in nepravilni obtežitvi pridelamo neprijetne bolečine v križu
Velika večina lovcev se sooči z jezo, ko ugotovi, da so mehurčki iz dihalke tik pod površino tisti, ki redno plašijo ribo. Brbotanje mehurčkov ob potopu je potrebno odpraviti.
Večina lovcev po vdihu z roko seže po dihalki in jo potegne iz ust. Ta tehnika je primerna le za prvo silo, saj v pogojih tihega jutranjega morja ali bližine ribe, takšni gibi niso uspešni.
Kadar se znajdemo v pogojih povsem tihega morja, v slabem kritju in naletu radovedne večje ribe, se uporabi naslednja tehnika z dihalko:
Ob umirjenem vdihu skozi dihalko, pod vodo počasi odpremo usta in voda bo dihalko neslišno zalila s spodnje strani. Čez trenutek ali dva se lahko popolnoma neslišno spustimo pod gladino.
Katere šume lovca lahko ribe zaznajo?
Ribe seveda nimajo ušes, imajo pa pobočnico, ki je zelo občutljiv organ, s katerim zaznavajo tresljaje v vodi. Zavedati se moramo, da ribe ob mirnem plavanju neslišno drsijo v vodi in zato ob vsakem času dobro zaznavajo vsak tresljaj v svoji okolici, ne glede na smer, iz katere ta prihaja.
Pri primerkih rib iste vrste, se opaža povezanost med velikostjo ribe in njeno občutljivostjo na tresljaje, ki jih podvodni lovec oddaja. Gre za brbotanje, drgnjenje obleke, izpih iz dihalke, vibracije elastik, nenadni dotik opreme s tlemi, dotik podvodne puške ob kamen in celo srčni utrip lovca.
Lov bele ribe, ki je prisotna tik ob obali ob zgodnjih jutranjih urah
Tiho zalezovanje ribe ob obalnem pasu morja, je najbolj uspešno v času intenzivnega hranjenja, to pa je zgodaj zjutraj. Večina ribjih vrst postane aktivnih ob prvi jutranji svetlobi, njihova aktivnost pa se močno zmanjša, ko mine deveta ura.
Brancin je riba roparica, ki se najraje hrani z drobnimi ribicami v obalnem pasu morja. Velja za kralja podvodnega lova te zvrsti. Za kraljico je razglašena orada, ki se prav tako v zgodnjih jutranjih urah zadržuje v plitvem obalnem pasu morja, saj se hrani s školjkami, rakci in podobnim. Seveda je atraktivnih še cel kup drugih ribjih vest, odvisno od morja v katerem jih lovimo.
Zgodi se, da pregledujemo idealen ribji teren, ribe pa od nikoder. Lahko zaznamo tudi malce pretirano plašnost rib. V takšnih situacijah si poiščimo dobro skrivališče, poiščimo nekaj kamenjčkov, ki jih vržemo 5-10 m od sebe.
Velikost kamenjčkov je odvisna od vetra in valovanja morja. Bistvo je v tem, da pljusk povzroči radovednost in ne preplah. Nekaj prakse in izkušenj vam bo podalo natančne odgovore o tem, kako velik kamen prijeti v roke.
Ribe so načeloma radovedne, zato se odzivajo tudi na druge oblike klicanja. Razni zvoki iz našega grla pod vodo, so jim zelo zanimivi, če so primerno dozirani. Tudi rahlo brenkanje po elastikah na puški ali rahlo trkanje, bo povzročilo radovednost, če ni pretirano in prepogosto. Tudi v tem primeru zadoščajo apnee v dolžini 30-40s.
Dolžina puške
Zaradi različnih vrst in velikosti rib, zaradi bližine, na katere takšne ribe pridejo, je najprimernejša podvodna puška dolžine 90cm. Takšna puška ima najboljše razmerje med močjo in okretnostjo, zato se je v praksi ta dolžina puške izkazala za največkrat uporabljeno.
Tip puške in blagovna znamka niti nista tako pomembna. Zelo pomembna lastnost podvodne puške pa je dobra uravnoteženost, saj se pri tej tehniki lova zahteva lahkotno vodljivost puške. V nasprotnem primeru bo dolgotrajni lov v tehniki zalezovanja ribe, povzročil bolečine v zapestju, poleg tega pa to podaljša tudi reakcijski čas lovca pri strelu.
Podvodni lov s tehniko zalezovanja ribe, v obalnem pasu morja lahko traja 4-5 ur, lahko tudi več. V kolikor lovimo s krajšimi presledki, tako da se s čolnom prevažamo na druge lokacije, lov ni tako naporen, kot stalno plavanje. Le to povzroči močno dehidracijo lovca.
V kolikor je dolgotrajni lov predviden, je zelo priporočljiva uporaba varnostne boje. V nekaterih državah je ta tudi obvezna po zakonu. Varnostna boja ne označuje le pozicije, na kateri se nahaja “človek v morju” in opozarja plovila na našo prisotnost, ampak je zelo dobrodošla v primeru iskanja lovca, če se le ta ni vrnil ob dogovorjeni uri.
Poleg navedenega, so današnje boje za podvodni lov dobro opremljene z žepki, pasovi in rinkami. Tja sodi poleg nekaterih rezervnih pripomočkov tudi obvezna plastenka z vodo.
V žepkih bo dobrodošla tudi mala posodica s suhim ali kandiranim sadjem, ki hitro nadomesti porabljeno energijo in ne obremenjuje prebavil podvodnega lovca.
