Večina podvodnih lovcev se zgodaj zjutraj odpelje s čolnom, skoči v vodo in prične lovit. Pojavi se težava s prekratko sapo (apnejo), oziroma preveliko zadihanostjo in občutkom, da nam “ne gre”.
Nihče si namreč ne vzame čas za privajanje svojega organizma na drugačne obremenitve, ki na telo delujejo pod vodo. Rešitev zadrege je v poznavanju vaj za hitrejše delovanje potapljaškega refleksa, ki v našem telesu le čaka, da ga nekdo prebudi!
Za naša čutila je zelo pomembno, da se vaje do 4. točke izvajajo brez maske!
Hiter vklop potapljaškega refleksa :
1. Povsem umirjen lebdiš na gladini vsaj 2 minuti, z obrazom pod vodo, dihalka v ustih, brez maske;
2. Vdih naj bo 60%, zadržuj sapo do prve kontrakcije trebušne prepone, brez maske;
3. Sprostitev v enakem položaju (1. točka) in umirjeno dihanje 4-8 min, brez maske;
4. Vdih naj bo cca 90%, zadržuj sapo 10 sekund, sledi izdih in 3x hitri polni vdihi, sproščen izdih v smislu “naj gre samo” in na koncu izdiha en rahel iztisk s trebušno prepono, brez maske;
5. Potop na 5-10 m in ležanje na morskem dnu (1/2 vdiha);
6. Izron takoj, ko postane neudobno, na površju sledi “nadzorovan izdih” in takoj za tem polni vdih – dihalke zato ni v ustih;
7. Sledi potop do globine, kjer občutiš pritisk na prsni koš (15 m), tam se ustavi za 10-15 sek, sledi miren in počasen izron, na površju “nadzorovan izdih” in takoj za tem polni vdih – dihalke zato ni v ustih;
8. Umirjeno dihanje na površju – 2 min in ponovni potop po točki 7;
9. Tretji potop po 7. točki in podaljšaj mirovanje v globini po občutku, na površju (brez dihalke) izvedeš “nadzorovan izdih” in takoj za tem polni vdih;
10. Potop “NA FUL”, na površju (brez dihalke) izvedeš “nadzorovan izdih” in takoj za tem polni vdih.
Opomba I: z redno vadbo lahko točko 5. izvedeš tudi v izdihu. V tem primeru naj te nekdo nadzira!
Opomba II:“nadzorovan izdih”, je tehnika hitrega nadzorovanega izdiha, ki se izvede takoj ob izronu in ne sme presegati 60 % vdiha, ki sledi takoj za tem. Tehnika “nadzorovanega izdiha” prepreči dodaten padec parcialnega tlaka kisika v pljučih, ki je ob koncu potopa že tako nizek. S to tehniko se bistveno zmanjša verjetnost padca potapljača v “black out”!